rhys reagan dodd

Summer Camp
here I come

RHYS REAGAN DODD


22 LET ~ CARDIFF, WALES ~ FOTOGRAF ~ ADAM BRODY ~ EASYGOING & FUNNY


● ● ●

Pa smo spet tam, ko se je treba predstaviti in povedati nekaj o sebi. Lahko bi začel z besedami, da se mi vse skupaj zdi brez veze, kar je pravzaprav tudi res, vendar ne bom. Pritoževanje je ena izmed mojih grdih razvad, zato bi rad nanjo pozabil vsaj za nekaj časa. No pa začnimo. Velika Britanija, Wales, Cardiff - to je moje rojstno mesto in tu živim že od leta 1989, natančneje 2. aprila, ko sem se rodil. Čeprav ni mesto nič posebnega mi je všeč. Najbrž prav zato, ker je popolnoma običajno in prav tako običajen je tudi preostanek moje življenjske zgodbe. V življenju nisem nič posebnega dosegel - moj največji dosežek je najbrž uspešno opravljena matura, kar pa je po moji predvidevanjih doseglo pribljižno petdeset odstotkov ljudi, če ne štejemo afriškega neizobraženega prebivalstva. Ne morem se pohvaliti niti s posebno uspešnimi starši, ker sta le povprečna uslužbenca v popolnoma povprečnih službah. Ampak mene povprečnost ne moti. Spadam med bolj nezahtevne ljudi, ki nimajo problemov s prijatelji in se znajo zabavati ob vseh priložnostih. Najbrž zato, ker imam mlajšo sestro in starejšega brata, tako sem že od nekdaj navajen stalne družbe in zabave na vsakem koraku. Moram reči, da se v družinskem krogu na splošno kar dobro razumemo. Seveda imamo vsi trenutke, dneve mogoče celo tedne, ko se povsem ne strinjamo, ampak bistveno je, da na koncu kljub mojemu in očetovem trmoglavemu značaju pridemo do kompromisa. Moj trmast značaj pa mi ne otežuje situacij le v družini, vendar me stalno pripelje do sporov in tekmovalnosti v tem kdo ima prav in kdo narobe. Vedno moram imeti zadnjo besedo, zato rajši ne drezajte vame z neumnimi vprašanji in se ne postavljajte pred menoj, ker preprosto pri tem ne boste imeli uspeha. To je lahko zvenelo nekoliko samovšečno, ampak takšen pač sem – z samopodobo nikoli nisem imel težav. Karakter sem podedoval po očetu, vsaj tako pravi moja mama, ko se ne strinja ne zmano, ne z njim. Sicer je moja mama res mama, kot se spodobi. Vedno mi je bila na razpolago z dobrimi nasveti in mi pravilno svetovala. Ne bi rad izpadel kot mamin sinček, ki ne zna poskrbeti zase, ker nisem tak. Z očetom sta me pripravila na odraslost in mislim, da sta opravila kar dobro. Res, da se kdaj obnašam kot otrok, ker pogrešam brezskrbno mladost in še vedno trdim, da je mamina juha najboljša, ampak mi ne gre zameriti, saj imam lahko tudi jaz tiste svoje trenutke in običaje.

Maturo sem omenil, preostanek šolanja pa ne. No, po uspešno opravljeni maturi sem se odločil za študij fotografije. Precej zanimiv poklic se mi je zdel, poleg tega pa še službe ni tako težko najti. Tako je minilo nekaj let, pa je bila že diploma za menoj. Danes imam 22 let in delam za javni časopis in že eno leto živim v svojem stanovanju. Priznati moram, da mi gre kar dobro in mogoče se mi posreči, da se moje ime – Rhys Dodd dvigne iz te podcenjene povprečnosti.

Citiram :

Ko je že mislil, da je tudi danes le eno od tistih zaspanih sobotnih juter in bo lahko spanec zavlekel do poldneva ga je prebudil neprijeten slinast občutek na obrazu. »Ne že spet! Kako si uspel odpreti vrata moje spalnice?« je grdo pogledal sestrinega Boksarja, ki ga pazi že kakšen teden. »Danes greš domov« se mu je nasmehnil, to je bil nasmeh sreče, ker se ga bo končno znebil. Saj ne, da ne bi imel rad psov, ampak ta pes preprosto ne mara njega. V enem tednu mu je razgrizel deset copat, uničil naslonjač v dnevni sobi, pojedel kosilo in sendvič za na pot, preslinil telefon, aktovko in fotoaparat ter zaradi glasnega lajanja na vrata priklical policijo. Kako mu sploh uspe? Res ni vedel, če ga bo še kdaj vzel v varstvo, ko bo sestra na počitnicah. Še dobro, da tudi sam odhaja v Summer Camp in bo varstvo Buddy-ja prepuščeno njegovemu starejšemu bratu Madocu, ker sam še enega takega tedna ne bi preživel. Psa bi najbrž že vrgel na cesto in prav lahko si predstavlja brata storiti prav to. Stresel je z glavo, da bi se otresel teh misli, potem pa se zavedel, da še vedno leži na postelji, Buddy pa le grozljivo strmi vanj. Z rokami je zamahnil proti njemu, da bi ga prestrašil, pes pa ni niti trznil. Pustil ga je pri miru in poskušal poiskati svoje copate, vendar so bili prežvečeni in poslinjeni. Obupal je nad copati in se do kopalnice sprehodil kar bos. S ščetko si je nekajkrat podrgnil po zobeh in si glavnik potegnil skozi temne lase, potem pa je stopil pod tuš in pustil, da mrzla voda teče po njem. Tuš je res nekaj kar ga poleg kave spravi k sebi. Še dobro, da Buddy ne zna v kopalnico je glasno razmišljal in upal, da ga pes ne bo presenetil tudi v tem. Na srečo ga je Madoc kmalu po zajtrku prišel iskat in Rhys se mu je le prijazno nasmehnil ter povodec predal v njegove roke. Raje ni govoril o uničenem naslonjaču in pregrizenih copatih, ker se ga tako najbrž ne bi znebil. Bo že še sam ugotovil se je odločil. Ni imel več veliko časa do odhoda v kamp, zato je hitro odprl omaro in spakiral nekaj osnovnih stvari ter se oblekel. Kavbojke in neka nakjučna majica je njegova skoraj vsakodnevna kombinacija. Z le eno veliko potovalko se je čez slabo uro poslovil od praznega stanovanja. Do letališča je imel pribljižno pol ure, zato je moral kar pohiteti, da je na letališče prišel pravočasno. Nekaj kolobocij z ročno prtljago in že je sedel na letalu. Video igre, filmi, sevardese in lažje turbulence so mu krajšale čas, da mu med poletom ni bilo dolgčas. Vseeno polet čez lužo traja kar nekaj časa, tako je že napol spal, ko so končno napovedali pristanek. Poklical je taksi in kmalu je prispel do kampa, kjer bo preživel poletje in upal je, da mu ne bo žal.

DRUŽINSKO DREVO
Mama: Carey Gwen Dodd
Oče: Owen Wynn Dodd
Sestra: Bronwyn Rhian Dodd
Brat: Madoc Kenn Dodd
Drugo sorodstvo: //
Najboljši prijatelj: Pryce Huw Mabe
Fant/punca: //

PETRA ~ 15 YRS ~ ALMOST 3 YEARS ~ BONNIE, of course

RHYS DODD