Lotta Sanna Nykänen

Summer Camp
here I come

LOTTA SANNA NYKANEN


nineteen ~ Helsinki, Finland ~ fotografinja ~ Ashley Greene~ manipulative


● ● ●

Nikoli me nihče ne vpraša o preteklosti in tudi če me iščem laži ali obračam besede, samo da o tem ne bi govorila. Moja preteklost je boleča in verjetno nisem bila najbolj zaželen otrok dekletu, ki me je rodila. Ko gledam nazaj vidim veliko stavbo, stroge ljudi in ogromno žalostnih otrok. Sebe z dolgimi kitami, kako sedim v kotu in sem tiho. Zato mogoče sem tako tiha oseba. Ne navezujem veliko stikov, nisem najbolj zgovoren človek pa vseeno dobim karkoli hočem.
Odršačala sem v sirotišnici. Veliko slabih spominov in težkih izkušenj ter izzivov me je naučilo biti to kar sem danes. No, malce sta pa le pripomogla Finca, ki sta se kot najlepše darilo za moj deveti rojstni dan pojavila v sirotišnici in iskala deklico. Nevem zakaj jim je takšno tiho dekle kot sem jaz padla v oči. Pa vseeno, sem moje življenje potem preživela na Finskem. In bilo je čudovito. Seveda sta z mano delala kot s porcelanasto punčko in res sem bila vesela, da ju imam. Brez težave sem ju klicala mami in oči ter ju objela za lahko noč. Šele ob njuni vzgoji sem spoznala, da sem prava lepotica. Vem, sem samovšečna, ampak mi je res vseeno. Z mojim videzom lahko dobim kar hočem. Če grem v bar lahko pridem domov pijana brez da bi odprla denarnico. Sem pa še vedno tiha oseba, ki ne naveže stika takoj. Zato imam tudi mogoče bolj malo prijateljev. Kaj pa jaz vem. Vem da tiste ki imam so pravi in jim lahko zaupam. Raje nekaj pravih kot polna hiša lažnih.
Po srednji šoli nisem šla naprej študirat. Odločila sem se, da bom model in pozirala pred fotoaparati, kar mi je najprej šlo odlično. Dokler se nisem zaljubila v fotoaparate in sem delo modela opustila. Odločila sem se, da bom fotografinja in s pomočjo mojih vplivnih in bogatih staršev sem imela super opremo in veliko dela. Obožujem fotografiranje, izdelovanje albumov ter spominov. Rada gledam nazaj in se spominjam kaj se mi je zgodilo in kaj sem doživljala na Finskem. Mojega rosnega otroštva pa ne maram in o njem bom poizkušala čim manj govoriti. Nočem se komu smiliti, ker me je mama zapustila. Če ni imela srca je bil to njen problem. Sama sem dobila boljšo družino in če po pravici povem sem z veseljem trpela tistih devet let in sem zdaj najsrečnejši človek na planetu. In če bi mimo prišla moja prava mati... Niti pogledala je ne bi, nočem je spoznati.
Mojim finskim staršem je malce hudo, ker nisem šla študirat kakšnega prava ali matematike. Vso srednjo šolo sem slovela za eno najbolj pametnih deklet v razredu. Vendar mislim, da sem veliko doseglja tudi s svojo lepoto. Kar pa najbolj znam je manipuliranje z ljudmi. Nevem kako mi uspe, vendar vsakega lahko ovijem okrog mezinca. Če pa pride to za mano, sem vedno le nedolžno deklica z žalostnim izrazom na obrazu. Priznam, nikoli ne sprejmem krivde in to je moja slaba lastnost.

Citiram :

Zbudila se je v hladno jutro. Zunaj je rahlo naletaval sneg in Lotta je sovražila finsko podnebje. Zato se je tudi odločila za počitnice v sončnem kampu, kjer bo dobila lepo zagorelo kožo in za nekaj časa lahko opustila slabo vplivne solarije. Lotta je stekla v dnevno sobo ter objela svojo mamo. ''Zdaj bom odšla.'' ji je rekla. Mama se ji je nasmehnila ter jo še enkrat objela. Lotta od doma še nikoli ni bila več časa, mamo je skrbelo za svojo majhno punčko. Lotta je s solznimi očmi gledala mamo. Vedela je da jo bo pogrešala. Odločila se je, da ji bo pisala pisma ter jo presenečala z novimi fotografijami, ki jih bo posnela na plaži. Tako bo vedela, da je z njo vse v redu in je srečna. V dnevno sobo je prišel še oče, ki je v rokah držal kovčke. ''Gremo?'' je zamrmrala. Oče je pokimal in skupaj sta odšla skozi vrata. Pot do letališča je bila mučna in tiha. Oče ni bil najbolj zadovoljen z Lottinim izletom na drugo stran sveta, kjer se bo v bikiniju sončila in zabavala vse noči. Vendar ga je Lotta kod vedno obrnila okrog prsta in kmalu je privolil. Kako bi sploh lahko rekel svoji punčki ne? Na letališču sta se hitro poslovila in Lotta se je vkrcala na letalo.
Od letališča do kampa se je odpeljala z avtobusom. To jo je spominjalo na stare filme. Vedela je, da se je za kamp odločila ker potrebuje nekaj samostojnosti. Tiho dekle se v svetu ne bi znašlo če ne bi bila dobra pri manipuliranju. Vedela je, da bo tudi tukaj poskušala veliko dosečti s svojo lepoto. Vendar pa se je spraševala kaj bo storila, če se ji to ponesreči. Kako bo sploh prenesla zavrnitev in nesramnost. Ni si niti predstavljala kaj bi rekla, če bi jo kdo obtožil manipuliranja. Vedela je, da bi se poskušala delati neumno in bi naredila vse, da bi na koncu ostala nedolžno dekle. Vendar tukaj so drugačni ljudje, ljudje ki ne poznajo njenega otroštva in ne vedo kaj je vse doživela. Na Finskem sta njena mati Grette in oče Kai vsem zblebetala od kje sta jo pripeljala, kako je bilo tam in da sta lahko srečna da jo imata. Zato so vsi sosedje in znanci delali z Lotte kot s perescem in ji pomagali vedno ko so lahko.
Ob pogledu skozi okno je onemela. Videla je stvari, ki je mislila, da jih ne bo nikoli. Turkizno modro morje, zlato sonce sredi svetlo modrega neba. Okrog zelene trate, peščena mivka, odbojkarsko igrišče. Ljudje so se v bikinijih sprehajali po ulicah, fantje so igrali nogomet kar na cestah. Bilo je prečudovito. ''Waw.'' je zamrmrala sama pri sebi in komaj čakala, da izstopi iz avtobusa. Čeprav je bila tukaj prvič je vedela, da bo še prišla, saj je to izkušnja ki jo je treba ponoviti. Mogoče bi drugič lahko s sabo pripeljala še svojo najboljšo prijateljico Louhi, s katero sta se spoprijateljili v srednji šoli.
Avtobus je parkiral, Lotta pa se je podala novi dogodivščini naproti.

DRUŽINSKO DREVO
Mama: Grette Nykänen
Oče: Kai Filippe Nykänen
Sestra: /
Brat: /
Drugo sorodstvo: /
Najboljši prijatelj: Louhi Katherina Bourque
Fant/punca: /

Maggie ~ seventeen ~three years ~ Cassie

Lotta Sanna Nykänen