Eloise Jacqueline Jørgensen

Summer Camp
here I come

ELOISE JACQUELINE JØRGENSEN


20 LET ~ TALIN, ESTONIJA ~ ŠTUDENTKA FOTOGRAFIRANJA ~ FRIDA GUSTAVSSON
Rank: Party animal

Torej jaz. Kdo sem in kaj sem? Vsaka zgodba se prične drugače. Moj začetek je v Rusiji, v Minsku. Znana Ruska igralka Barbara Jørgensen se je pred dvajsetimi leti natančneje 28. Decembra preselila v osrednjo Rusijo. Posnela je kar osem nepričakovanih filmskih uspešnic, ki so zaslovele po vsem svetu. Potovanja so se kar vrstile eden za drugim. New York, London, Minsk, Helsinki in nazadnje Talin. Estonija je mater presenetila. Dobri ljudje, vendar ne preveč lepa okolica. Med tem se je v majhnem Estonskem mestecu Halin, mladi Damirj ukvarjal z fotografiranjem. Ko se je na radiu vrtela novica o iskanju novih varnostnikov se je z kolesom odpeljal v glavno mesto, da bi pridobil dobro službo. Barbara ki je bila nadvse naduta, si niti malo ni želela novih neznancev. Ko je videla mojega očeta, se je zaljubila. Noč, v kateri je zanosila ji je pomenila veliko. Ko so novinarji zvedeli, da je noseča je bila poslana v bolnišnico. Niti ni vedela zakaj, vendar želela je proč od vsega tega sveta. Zdravnik po imenu Asak se je zaljubil v mater. Bolje rečeno se je ona zaljubila vanj. Ker sta bila oba zelo bogata, je mati vedela, da z mojim očetom ne bi dolgo preživela. Tako sta se še pred mojim rojstvom mati in zdravnik poročila. 24. Marec, leta ki jih ne želim razkriti. Končno sem na svet prišla jaz. Mil obrazek in majhne ročice. Slavna hči ruske igralke. Sedaj se je Barbara poročila v Estonijo in s tem tudi pridobila državljanstvo. Torej jaz pol Rusinja in pol Estonka sem se rodila presrečnemu paru. Dolgo časa sem bila edinka. Oče (Asak) je dobival veliko denarja, zato smo si lahko prislužili veliko vilo. Ko je mati zopet zanosila sem bila malce nesrečna. Vedela sem, da bom izgubila celoten denar. Kljub vsemu pa sem bila pridno dekle,ki je ubogala starše. Po petih mesecih nosečnosti je mama ponoči pričela kričati. Imela je grozne krče in krvavela je. Sama sem imela komaj osem let in nisem razumela kaj je narobe. Oče je mater odpeljal v bolnišnico, med tem ko sem sama ostala pri varuški. Bilo me je strah. Molila sem in molila. Mislila sem,da sem jaz kriva za vse kar se je zgodilo. Po nekaj dneh sta se starša vrnila. Povedala sta mi, da je imela mama splav in da bosta še enkrat poskusila. »Še enkrat poskusila?« ni mi bilo jasno. Kaj otročička ne prinese štorklja? Bila sem zmedena. V obupu sem pričela jokati. Kmalu sem pozabila na vse skupaj. Ko sta se rodila Maricius in Ritta sem bila hvaležna bogu. Imela sem bratca in sestrico (dvojčka), jaz sem bila turisti krivec za vse nove spore v družini. Bila sem stara 13 let in točno sem vedela, kakor razjeziti mamo in očeta. Vedela sem, da sem v času ko mi ni bilo najboljše, puberteta. Hodila sem v srednjo šolo za fotografiranje, saj je bilo to edino kar mi je ostalo od pravega očeta. Z njim nisem imela več stikov. Menda, je bil ž eno leto mrtev. Matije vse predobro vedela, vendar mi ni želela razkriti. Bila sem jezna. V žalosti sem se zatekala k naravi. Vse bolj sem ljubila plavanje, tek, slikarstvo in fotografije. Za svoj štirinajsti rojstni dan sem dobila svoj prvi fotoaparat in računalnik. Bil sem tako vesela, da sem v tistem dnevu posnela kar 1025 slik. Moja spretnost je samo naraščala in zato sem se odločila, da bo to moj sanjski poklic. Ko sem dopolnila osemnajst let sem že drugič odšla v kamp kjer sem se zabavala. Letos bo to že tretje leto in mislim, da bo zanimivo kot vedno. Pustimo se presenetiti.



Citiram :

Konec šole in začetek intenzivnega lenarjenja. Nič ni lepšega od spanja do enih popoldne in igranja igric na računalnik . Facebook, Twitter ter MSN, potrebne zadevice za preživetje. Sonce je močno sijalo skozi okno Eloisine sobe. Tiho je zazehala ter uzrla nemoten dogodek. Sobo si je na veliko žalost delila z sestrično, ki je to noč prespala pri nje. Po tleh so ležali ostanki čipsa in pločevink koka kole, kar je Eloise spomnilo na nepozabno zabavo. Skočila je iz postelje ter se pri vratih zaletela v velik kovček. Ta je bil namenjen Kampu, kamor je nameravala oditi čez poletje. Ogrnila se je z dolgo volneno jopico, saj Estonija ni bila dežela toplote. Umila si je obraz set zobe. Svetleč pirsing, ki ga je nosila na desni strani ustnice se je svetil ob žarkih sonca. Ni bila kaj prida tiho, kajti po nekaj sekundah se je zbudila Misha, njena ne izdajno tečna sestrična. V roki je držala steklenico Wiskhija ter naredila požirek. »Boš?« je zaspano vprašala. Eloise je odkimala, ter stekla po velikih zavitih stopnicah. Vila v kateri so živeli, ji je bila že od nekdaj všeč. Vsi prijatelji, ki so kdaj prespali pri njej so izkazovali veliko ljubosumje, kar je bilo Eloise nekako všeč. V šoli je veljala za najlepše dekle v katero so bili zatreskani vsi fantje. Odkar je zmagala kot kraljica maturantskega plesa in odkar so ljudje poznali njeno mamo so jo imeli radi. Ko je v kuhinji videla mamo in očeta je pozdravila ter sedla za mizo. Brat in sestra sta k sreči še spala zato se je namestila in spila kozarec mlačnega mleka. Oče je bil zavzeto zbran pri branju novic mati pa si je pilila nohte, zato ju ni bilo vredno motiti. Porabila je rogljiček ter stekla proti garderobi z plašči in modnimi dodatki. Nadela sije rumen plašč z našitki ter modro kapo, ki je odlično spadala poleg. Odeceptljala je na vrt, kjer je imela svojo vrtno hišico. Ozračje je bilo še dokaj mrzlo. Ugriznila je v čokoladen rogljiček. Komaj je čakala da bo ura odbila 1 in se bo z letalom odpeljala usodi nasproti. Bila je že nervozna zato je še zadnjič preverila kovček in obleke. Ulegla se je na posteljo ter zaprla oči. Misli, so ji brzele od tabora, morja in do prijateljev. Prisluhnila je tišini ki jo je kmalu prekinila Ritta, nadležna majhna sestra. »Kaj je spet?« je zakričala, ko se je ta zvalila nanjo. »Čas je.« je tiho rekla Ritta ter se pri tem trapasto režala. Včasih se je Irina počutila prav butasto. Imela je mlajšega brata in sestro, ki ji nista dala miru. Prijela je potovalko, kovček ter torbico. Vse skupaj je le s težavo prinesla do konec hodnika, ko sta ji na pomoč že prihitela vratarja. Nasmehnila se je blondincu, ki se ji je prikupno nasmehnil.

Sedla je v svetlečo črno limuzino in si v kozarec nalila šampanjec. Bila je nervozna in tečna zato ni prenesla pogleda staršev, ki so skeptično zrli v njeno pijačo. Zazrla se je skozi zatemnjeno okno. Vozili so se dobrih petnajst minut, dokler niso prišli do letališča. Zopet zasebno letalo. je pomislila. Kozarec je pustila na črnem usnjenem sedežu ter stopila ven. Ni bilo hude vročine kljub temu,da je bilo poletje. Oblačila, ki si jih je pripravila za v kamp so bila tanka in pripravljena za vroče razmere. Poljubila je mater ter očeta v slovo, ko se je ob njih že zbrala kopica novinarjev. Varnostniki, ki so stali okoli njih so se borili proti zvedavim pogledom in vprašanjem. Po pravici povedano Irina ni imela nič proti intervjujem, vendar je posredoval oče, ki jo je potisnil proti vhodu v zasebno letalo. Prtljaga je bila natovorjena in kmalu je že sedela sama. Bilo ji je grozno dolgčas. Privezala se je z varnostnim pasom in na majhni televiziji vklopila nove filme. Bilo je prvo leto, ko starša nista odšla so z njo in se prepričala da bo vse vredu. V zdanjem delu letala, sta sedela varnostnika, ki naj bi pazila na Irino, vendar je imela načrte kako se jih znebiti. Bila je vesela, vendar je volja hitro pojenjala. Pojedla je obilno kosilo, ki ji ga je prinesla stevardesa. Po zvočniku se je oglasil brenčeč moški glas. »Gospodična Hruskova, kmalu bomo pristali. Prosimo, da se ponovno privećete z varnostnim pasom.« ubogala je. Ko so pristali se je z starinsko limuzino odpeljala proti kampu. Varnostnika, ki sta hodila za njo sta se kmalu poslovila, kar jo je presenetilo. Torej bila je svobodna. Končno! je pomislila.

DRUŽINSKO DREVO
Mama: Barbara
Oče: Asak
Sestra: Ritta
Brat: Maricius
Drugo sorodstvo: Oče, Damirj
Najboljši prijatelj: Sari, Lic
Fant/punca: /

ESTERA ~ 15 LET ~ 2 LETI ~ /

Eloise Jacqueline Jørgensen