Rei Alexa Aoki Kaiser

Summer Camp
here I come

REI ALEXA AOKI KAISER

20 years ~ Berlin, Germany&Kyoto, Japan ~ študentka fotografije in nemščine ~ Erika Toda ~ photographer


● ● ●

Moja zgodba se pravzaprav začne okoli dve leti in pol pred mojim rojstvom in sicer ne v Nemčiji, temveč daleč daleč na Vzhodu. V državi vzhajajočega sonca, na Japonskem, je moj oče Michael Kaiser, takrat študent zadnjega leta fakultete kot študent politologije na izmenjavi spoznal leto mlajšo japonsko študentko nemščine, Aiko Aoki. Njuna zgodba je skoraj bolj smešna kot pa romantična. Bi jo želeli vedeti? Torej, zgodilo se je nekako tako, da sta se v parku zaletela, Michael je končal z močno zvitim gležnjem in tednom dni na berglah, Aiko pa s kavo po oblekah. Nezgoda je nekako vodila k spoznavanju in prvemu zmenku, pa nato še h kasnejšim. Michael se je odločil za nakup stanovanja na Japonskem in Aino se je preselila k njemu. Kmalu za tem je sledila novica, da je Aiko noseča. Tako sem se jaz, njun prvi ter tudi edini biološki otrok, rodila še na Japonskem. A pri tem, ko sem bila stara par mesecev, smo se preselili v Nemčijo. Kljub temu, da sem pol Nemka in pol Japonka, zunanji videz tega ne izdaja. Vsak, ki me ne pozna, me takoj poveže z Vzhodom in je ponavadi precej presenečen, ko izve, da imam korenine tudi v Evropi.
Kot sem že omenila, sem edini biološki otrok Aiko in Michaela, vendar pa to ne pomeni, da nimam bratov in sester. Nasprotno. Toda, ko sem bila stara štiri leta je Aiko hudo zbolela in po tistem je zakonca udarila novica, da ne moreta več imeti otrok. Bila sta hvaležna, da imata enega, ki bo nadaljeval njuno kri, želela pa sta si jih več. Pri petih letih sem dobila prvo sestrico, ki sta jo rešila sirotišnice na Kitajskem, ime ji je Yin, leto dni kasneje pa brata Yvesa in Jacquesa. Na zunaj prav gotovo nismo izgledali kot družina, kajti bili smo rasno preveč različni. A kljub temu smo se vedno dobro razumeli. Oče je kmalu za tem dobil službo kot diplomat in naše selitve so se pričele. Štiri leta smo preživeli v Rusiji, še naslednja štiri pa v Franciji. Po tem smo se vrnili v Nemčijo. Vse to je botrovalo temu, da vsi v družini govorimo več jezikov, nemščino, francoščino, japonščino in ruščino. Zato je v naši hiši pogosto pravi Babilon, kričanje v večih jezikih, tekanje sem in tja. Tako je pač, ko je velika družina.
Oče in mama se pri meni nista mogla odločiti glede imena, zato sta se odločila, da bosta, tako kot to delata ves čas, zmešala tradiciji. Posledica tega je dolgo ime, Rei Alexa Aoki Kaiser. Rei sicer v japonščini lahko pomeni priklon ali pa dobro vzgojen. Pri vseh ostalih otrocih teh težav s poimenovanjem nista imela, saj so bili že prestari, da bi jim spreminjala ime, ko sta jih posvojila.
Ah, verjetno bi morala povedati še kaj manj o svoji družini in več o sebi?
Torej manj o družini ne morem. Je pač tako, da smo več ali manj ves čas preživeli skupaj. Še zdaj, ko študiram, sem se tako ali tako vpisala na berlinsko univerzo in živim doma. Torej še o meni. Zelo rada imam nemščino, kot verjetno lahko tudi sklepate, po tem, da sem jo izbrala za študij. Poleg tega obožujem tudi fotografijo. Živimo namreč v bližini čudovitega parka, kjer so barve kot naročene za različne fotografije. Tako se je zgodilo, da sem ure in ure pohajkovala po naravi in jo slikala, tudi v drugih državah. Doma me včasih kličejo kar največji ljubitelj narave. Poleg tega sem, deloma iz želje, da ne zapustim popolnoma svoje delne japonske tradicije, deloma pa zato, ker sem potrebovala športni konjiček, začela trenirati karate, za še dodatno sprostitev pa igranje violine. Prav veliko prostega časa mi tako ne ostane, vendar pa med vožnjo po mestu, od ene do druge destinacije, rada berem kakšno knjigo.
No, to bo dovolj. Pa saj ste dobili dovolj dober vtis o meni. *smeh*

Citiram :

Kljub temu, da se je Rei zgodaj odpravila v posteljo, no zgodaj po svojih standardih, to je bilo okoli pol enajstih, je imela težave pri vstajanju iz postelje, ko ji je ob pol šestih zazvonila budilka. »Rei! Ugasni budilko!« je zaslišala iz sosednjih sob in z težavo se je spravila iz udobne in tople postelje. A že bežen pogled skozi okno, ko je zagledala čudovit sončen dan, jo je spravil v veliko boljšo voljo. Hiter pogled k steni je zadostoval, da se je prepričala, da so kovčki še vedno tam, čeprav verjetno kovčki ponoči ne izginjajo kar tako. Hitro se je oblekla in se odšla pripravit v kopalnico. Bila je vznemirjena, saj se je prvič odpravljala na ta poletni kamp. Ker pa se le ta ni odvijal v Nemčiji, je seveda morala iti na letalo, razen če bi si želela dolge ure potovanja z vlakom, kar pa v tem trenutku res ni bila njena želja. A kljub vsemu, prav zaradi letala je morala vstati že ob pol šestih, kajti najkasneje ob pol osmih naj bi bila na berlinskem letališču. In ker so imeli vsi ostali danes svoje dejavnosti, je morala na letališče z avtobusom, kajti taksijev ni preveč marala. Z družino so jih uporabljali le tu in tam, pa še to precej neradi. Poleg tega so bili avtobusi cenejši in starša sta svoje otroke že od vedno učila skromnosti.
Ko je bilo vse pripravljeno, je kovčke počasi in tiho, da ne bi zbudila še več ljudi, odvlekla v kuhinjo ter si tam pripravila zajtrk, nato pa je zbudila vsakega posebej, se od njih poslovila in zapustila hišo. Imela je srečo, kajti avtobus je prišel skoraj takoj. Drugače bi morala, ovešena s kovčki, čakati vsaj pol ure. Kljub temu, da je Aiko vztrajala, da naj Rei violino pusti doma, se ji Rei edinole v tem ni želela ukloniti in ko se je na njeno stran postavil še Michael, je morala Aiko popustiti. Kljub temu je Rei skoraj že obžalovala svojo odločitev. Ker je bila ura šele malo čez šest, na ulicah še ni bilo gneče in tako je tudi z avtobusom prišla do letališča malo pred sedmo.
Ko je šla čez vse kontrole, se je poskušala udobno namestiti na letaliških sedežih, da bi počakala na čas, ko se bodo vkrcali na letalo. Pri njej je ostal le nahrbtnik z nekaj knjigami in iz njega je potegnila eno od leposlovnih knjig, ki jo je kupila le nekaj dni nazaj a še ni imela priložnosti, da bi jo začela brati, v ušesa pa je dala slušalke. Mešanica evropske in azijske glasbe jo je pomirila in čas je tako hitro minil, da je bila presenečena, ko so jih obvestili, da je čas za vkrcanje.
Let je minil hitro, pa saj jih je bila vajena. Vsake toliko so odšli na obisk na Japonsko in tale let se prav gotovo ni mogel primerjati z dolžino tistih.
Ko je prišla je v njo butnil topel zrak, še toplejši, kot v domači Nemčiji. »No, pa sem končno tu.« si je tiho rekla, ko je bilo pred njo le še nekaj minut vožnje do končne destinacije.

DRUŽINSKO DREVO
Mama: Aiko Aoki
Oče: Michael Kaiser
Sestra: Yin Aoki Kaiser
Brat: Yves in Jacques Aoki Kaiser
Drugo sorodstvo: /
Najboljši prijatelj: Alexandra, Dirk
Fant/punca://

KATYA ~ 17 ~ 2 leti ~ /

Rei Alexa Aoki Kaiser