tess cheyenne peyton

Summer Camp
here I come

TESS CHEYENNE PEYTON


19 ~ NEW YORK, ZDA ~ ŠTUDENTKA EKOLOGIJE ~ EMMA ROBERTS ~ SOCIABLE & CHEERFUL


● ● ●

Tess Cheyenne Peyton, to je moje ime, tako se predstavljam in tako piše v mojih dokumentih. Kakorkoli, ni mi ime Theresa ali Tessa, ampak preprosto Tess in to je to. Sicer je moja krstna zaveznica res sveta Terezija, ampak to je tudi vse. Krst se je mami zdel zelo pomemben, saj je sama našla svoj mir in zaupanje pri Bogu, in to mi je všeč. Poleg tega, da je najboljša mami na svetu, je hkrati tudi odlična svetovalka in poštenjakinja. No saj, to jo verjetno naredi tako dobro. Rodila sem se, in še vedno živim v New Yorku, mestu ki nikoli ne spi. Mestu tisočerih luči ter širokih avenij. Sem tipičen otrok New Yorka. Vendar me kraj, kljub temu, da ga imam rada, duši in daje občutek ujetosti. Po duši sem ljubiteljica narave in si prizadevam k ohranitvi in varstvu našega planeta. Verjetno prav zaradi tega študiram ekologijo. Prepotovala sem velik del sveta, kajti mami me je vedno vzela s sabo na svoja potovanja. In tako sem odkrila kako lep je naš planet in našla tisoče razlogov zakaj ga je treba varovati. Po eni strani ne maram živeti v državi, ki je največja nevarnost zemlji in v mestu v katerem se tre avtomobilov, in luči gorijo cel dan in vso noč. Vendar je to moj dom. Tu sem preživela vse svoje življenje in se izoblikovala v to kar danes sem. Mama je z mano zanosila pri dvaindvajsetih letih. Z očkom se nikoli nista poročila, kajti kmalu po tem, ko je izvedel, da je mati noseča, jo je pobrisal nazaj v domačo Belgijo. Od takrat naprej se ni ogasil. Mene to ni motilo, kajti nisem se zavedala, da živim brez očeta. Nekoč, ko mi je mami za lahko noč spet brala pravljico, sem jo vprašala zakaj jaz nimam očeta, tako kot deklica iz pravljice. Ne spominjam se natanko kako mi je mati obrazložila stvar, vem le, da sem na njenem obrazu opazila tesnobo in potlačeno žalost. Tako sem vedela, da midve z mamo nisva družina v celoti. Očeta sem spoznala pri dvanajstih letih, ko se je naenkrat prikazal iz anonimnosti in me želel bolje spoznati. Mama me je prisilila oditi za poletje k njemu v Belgijo. To ji še zdaj zamerim. Tam si je oče ustvaril novo družino. Preživela sem tista dva tedna in še kar nekaj naslednjih let z očetom in mojo mačeho ter polsestrico, a kljub temu, da se mi je oče skušal približati, mu jaz nikoli nisem dovolila blizu. Zame je bila pomembna samo mama. Razvijala sem se normalno, tako kot ostali vrstniki. Nikoli nisem bila izločena iz družbe in kamorkoli sem šla sem znala najti prijatelje. Imela sem dolg jezik in vedno sem se znala postaviti zase, če mi kaj ni bilo prav sem to tudi pokazala. Imam krog prijateljev za katere sem prepričana, da bi zame storili kar koli. In enako bi jaz storila zanje. Skupaj zvečer pobegnemo od doma in se med tem ko naši starši brezskrbno spijo, potepamo po ulicah manhattna in brooklyna. Skupaj ležimo na travi v parku in vsak s svojim telefonom fotografiramo drug drugega. Včasih se pretepamo z blazinami in polivamo s sokom, se objemamo, jokamo in smejemo. Včasih sedimo v tišini in drug drugemu beremo misli. Skupaj gremo povsod. Na zahodno obalo Amerike, na kopanje v Atlantski ocean, v zrak z balonom, pod zemljo z metrojem. Pride čas, ko mi ni do njihove družbe in oni to razumejo. Takrat sedim do poznih ur v svoji temni sobi, ki jo osvetljuje le modra svetloba mojega računalnika. Brskam, pišem, igram igre, ustvarjam in raziskujem. Kadar sem zaprta doma, mi svet predstavlja moj macbook. Ta ve vse, me pelje povsod in mi pogosto krati spanec. Ko imam čas in mi študij pusti, da zadiham, se odpravim ven, ven iz velikega New Yorka. Na travnike pennsylvanie in vasice na severu države New York. Včasih rada razmišljam, a prepogosto o nerazrešljivih rečeh in tako ponorim. Jezim se na ves svet, na vse vesolje in nenazadnje tudi nase. Ko sem takšne volje se najraje povzpnem na vrh stolpnice in kričim, predstavljam si, da imam moč in oblast nad celim svetom. To počnem tudi, ko sem izredno srečna in tako dam ljudem vedeti, kako dobro se počutim. Kasneje vprašam mamo, če je kaj slišala in ker vedno odvrne se spet razjezim, češ, da je promet preglasen ali kaj podobnega. Sem Tess Peyton, otrok New Yorka, ki si želi biti nekaj več, želim pomagati svetu in postati gospodar same sebe.

Citiram :

Kako tipično. Prepir z mamo tik pred odhodom. Tess je imela sto vprašanj in želja, a jih razadi kuhanja mule ni želela izreči. Mami je jezno zlagala kovčke, ki jih je Tess zložila pred vrata, v avto. Zamujali sta. To je bil tudi razlog njunega prepira. Krivili sta eno drugo in tako njuno zamudo še povečali. »Tess!!!« je na ves glas zaklicala mama, da jo je slišala cela stolpnica. Tess ni želela še večjih težav, zato je hitro pobrala svojo torbico, si jo obesila čez rame in stekla po stopnicah navzdol. Stopnic je bilo ogromno, in vsak človek bi raje uporabil dvigalo, a Tess je bila navajena hitrega premagovanja domačega stopnišča, zato se je pred vhodom znašla še preden je dvigalo pripelo v nadstropje v katerem je svoj tek navzdol začela. »Spokaj se notri!« je našpičeno dejala mati, ki je svoj avtomobil komajda parkirala na zasedenem pločniku pred stavbo. Sedla je na prednji sedež in zaloputnila z vrati. Od Manhattna do letališča JFK je bilo kar daleč, še posebaj zaradi gneče na cesti. Vozili sta se tiho, Rachel je vsake toliko preklela nekaj voznikov in prometnih znakov, Tess pa je v rokah mečkala obesek za ključe v obliki zajčka in upala, da ne zamudita letala. Te počitnice je vse predolgo čakala, da bi sedaj za nekaj minut prepozno prispela na letališče. Let je bil sicer šele čez dve uri, a zaradi gneče na cesti in letališču, je bilo to vseeno premalo časa. »Misliš, da nama bo uspelo?« je tiho vprašala mater. Ona je le nekaj zagodrnjala in prehitela kolono avtomobilov. Končno sta zapustili Manhattan in promet se je zredčil. Po Queensu sta se vozili hitreje in vsi semaforji so bili zeleni. Naenkrat so vse zamere izginile in Tess je prižgala radio. Če bi ga mati ugasnila bi bil to znak, da je še vedno jezna, a ga ni. Počasna in vesela glasba je zapolnila avto poln prtljage. Zapeljali sta na parkirišče letališča in še preden sta dobro parkirali avto, je Tess že skočila ven in iz prtljažnika zečela vleči svoje kovčke. Mama jo je pospremila, do check ina. Objeli sta se dvakrat in Tess je počasi izginila v čakalno sobo.
Let je bil miren in prijeten. Tess se je zamotila z branjem detektivke in poslušanjem glasbe. Pristali so nedaleč od letovišča, kamor je bila namenjena. Toplo je bilo in pihal je prijeten vetrič. Tega občutka se je kaj hitro spomnila, kajti to je bilo že tretje leto, ko je počitnice preživela prav na tem poletnem kampu. Z avtobusom se je odpeljala do mesteca Sant Marie, tam pa se je vkrcala v kombi, ki je bil namenjen prav transportu od kampa do mesteca. Navdušeno in pričakujoče je gledala skozi okno in si mrmrala besedilo pesmi, ki je prihajala iz njenih slušalk.

DRUŽINSKO DREVO
Mama: Rachel Peyton
Oče: Benard Gillet
Polsestra: Audrey Gillet
Brat: //
Mačeha: Edmée Gillet
Najboljši prijatelj: Amy Grant, Nicolas Wilds, Tiffany Mitchell, Collin Baylor
Fant/punca: //

AMI ~ 17 ~ 1/2 ~ NOT YET

Tess Peyton