Iris Elaine Howard

Summer Camp
here I come

IRIS ELAINE HOWARD


NINETEEN! ~ QUEBEC, CANADA! ~ ŠTUDENTKA MODERNEGA PLESA! ~ AMANDA SEYFRIED! ~ HEARTLESS PRINCESS ?!


● ● ●

"I'm selfish, impatient and a little insecure. I make mistakes, I am out of control and at times hard to handle. But if you can't handle me at my worst, then you sure as hell don't deserve me at my best."

Takoimenovana brezsrčna princeska je svoj vzdevek dobila že pri svojih petnajstih letih, ko se je prvič pokazala njena samozavest v kakršnemkoli plesnem nastopu, ki ga je lahko dobila. Pa saj preprosto ni bilo čudno, da je postala takšna, kot je. Imela je vse, kar bi si želelo katerokoli dekle: bogata starša, katerima ni bilo potrebno reči dvakrat, ko je kaj potrebovala, najboljšo sestro na svetu, ki je bila poleg vsega še njena sestra dvojčica, nadarjenost za ples, kateri je bil njena večna ljubezen že od malih nog, denar, za katerega ni nikoli pretirano skrbela in videz, ki jo je kajhitro ponesel v višave in na skorajšnji prestol najlepšega dekleta na šoli. Za razliko od njene osem minut mlajše sestre, Lain, je bila Iris zmeraj tista »divja« zver, kateri ni bilo potrebno reči dvakrat, da se izmuzne ven ob polnoči in nato popiva do zgodnjega jutra, nato pa cele dneve z mačkom oziroma tigrom preprosto poležava v postelji. Najbližja oseba v njeni družini, s katero se lahko ponavadi umirjeno pogovarja je pravzaprav kar njena sestra dvojčica, katera je v teh nekaj dnevih pridobila tudi naziv njene najboljše prijateljice – a saj tako pravijo – sestra je zmeraj tista najboljša prijateljica, tista, ki bo zmeraj razumela in tista, ki te bo zmeraj imela rada ne glede na to, kaj si uspel ušpičiti. Aroganca je zagotovo nekaj, kar je kar nekaj let že Irisin glavni zaščitni znak in njeni prijatelji ga smatrajo kot nekaj naravnost ljubkega in čeprav to dekle ponavadi zna dobro zživcirati je izjemno dobra v prikrivanju svojih čustev, četudi je večino časa izjemno direktna – zaradi česar je tudi večina ljudi ne prenese dolgo v svoji bližini. A zmeraj se najdejo tudi tisti, ki poznajo svetlejšo plat njenega značaja in jih dekle samo oklicuje kot nekakšne srečneže, ki poznajo njen drugi jaz – to pa je zagotovo pravo nasprotje brezsrčne kraljice, kakor jo vidi večina. Iris ima namreč sposobnost postati resna v tistih ključnih trenutkih, kot so na primer poslušanje sočloveka v težavah in čeprav je takšnih trenutkov zelo malo, še zmeraj so. Ko je prestopila prag umetniške akademije za moderne plese v svojem rojstnem kraju, Quebec, se je uspela nekoliko umiriti. A kakor je zmeraj govorila njena mati, Eugenie, je še zmeraj obdržala tisto aroganco, ki jo je podedovala po očetu in je, kot izgleda še zmeraj ni sposobna izpustiti iz svojih krempljev. Veliko ljudi je ne mara prav zaradi slednje. Spet drugi jop imajo za nekoliko preponosno in prepolno same sebe. Toda Iris sama se nikoli ni ozirala na opazke takšnih ljudi. Zmeraj je hodila sama zase, k sebi pa spustila tiste, za katere je menila, da so vredni njenega zaupanja. Vsi ostali so bili le znanci, sence v njenem življenju, v katerem pa je dekle sklenilo uživati vse to zadnjega diha.

Citiram :

»Ja mama, sem razumela. Ja, ne bom pozabila na to. In ne, nisem pozabila vzeti dodatnega spodnjega perila. Okej. Hvala, ne skrbi. Seveda bom poskrbela za Lain, ali še kdaj nisem?! Imaš še kaj za povedati? Ne? Pozdravi očeta nazaj, ja. Tudi jaz te imam rada mama. Au revoir!« medtem ko je počasi zavila z očmi sredi letališča, je kolikor hitro je lahko pritisnila na gumb »končaj klic« in se zazrla v svoje kovčke, nato pa počasi zavzdihnila in zmajala z glavo. Njena mama je bila zmeraj tako zelo paranoična, da jo je preprosto z lahkoto spravila ob živce vsakič, ko jo se spraševala po tistih osnovnih stvareh, na katere je pomislil vsak pameten človek, če se je nekam odpravljal. A tega gospe Eugenie preprosto ni bilo mogoče dopovedati in čeprav jo je Iris imela izredno rada, so se njena vprašanja preprosto zdela nekoliko brez pomenska – mislim, le kdo drug pa ji je pravzaprav pomagal pakirati kovčke če ne njena lastna mati? Ob takšni misli se je morala nekoliko nasmehniti, nato pa je svoj pramen las, ki ji je pred nekaj minutami padel na obraz nežno vrgla nazaj čez ramo, prijela za enega izmed kovčkov, ostale pa prepustila njenim takoimenovanim telesnim stražarjem in z nekoliko pospešenim korakom izbirala svojo pot skozi večglavo gnečo, ob kateri se ji je pogled zmračil že isti trenutek, ko jo je zagledala. Če je kaj sovražila je bilo to množično zanjo brezpomensko kričanje prek ram neznancev in pa seveda tisto večno prerivanje, ko se je človek preprosto želel na vsak način spraviti na drugo stran letališča. Iz njenih ust se je zopet izlil kratek vzdih, njen pogled pa je počasi švignil proti ogromni stenski uri, ki je nakazovala, bo zamudila svoj let, če ne pospeši svojega koraka. Prav tako je bila trdno prepričana, da jo njena sestra že nestrpno pričakuje pri izhodu na letalo. A ne glede na to, kako zelo je sovražila zamujanje, je še zmeraj bolj sovražila utiranje poti skozi takšen kaos, ki se je sedaj risal pred njenimi očmi. Njeno pozornost je za trenutek ujela deklica, ki je od same nepazljivosti padla in po tleh raztresla večino vsebine vrečke, ki se je je pred tem tako zelo vneto oklepala. Dekletu preprosto ne bi morala oceniti več kot šestnajst let in za nekaj trenutkov je njene misli odneslo k njenem šestnajstem rojstnem dnevu – ko je skoraj uničila družinski bazen in tako spravila Lain v večje težave, kot je spravila sebe, čeprav še zmeraj ni vedela, zakaj so njuni starši za celotno nezgodo krivili njeno sestro dvojčico. In misel nanjo, jo je zopet potegnila nazaj v sedanjost, in z nenadnim sunkom se je zazrla v oči enega od svojih asistentov in umirjeno zamrmrala: »Pohiteti moram, ali pa bom resno zamudila to letalo. Je kakršnakoli možnost, da bi se znebili te gužve pred nami? Nekako nisem ravno v takšnem razpoloženju, da bi se drenjala med njimi?« njen glas je kljub temu, da je bil komaj slišen deloval nekoliko osorno, a takšno je dekle pač bilo že po sami naravi in vsi njeni podrejeni so bili navajeni njenega gledanja z viška in so ga nekako vzeli kot za simpatičnega, čeprav je le-ta bil daleč od tega. A tako je bilo lažje za vse. Ko se je, na njeno željo, večglava množica razprla pred njenim pogledom in ji pustila prosto pot, zaradi njenih varnostnikov, je z visokimi petkami zopet, s pospešenim korakom kolikor hitro je lahko poskušala priti do njene sestre, katere še sedaj ni bilo na spregled – ali pa se je zopet izgubila? Tako zelo tipično za Iris. Počasi je njeno potrpljenje začelo izhlapevati in že ko je želela nekoga preprosto nadreti, se je pred njenimi očmi znašla znana postava, katero bi marsikdo lahko zagledal v lastnem ogledalu. Stala je pri pultu za prtljago. Njena sestra dvojčica se ji je tokrat prijazno smehljala v pozdrav in njena potlačena jeza je bila slej kot prej pozabljena. Ko je bila z Lain, je Iris postala čisto drugačna oseba – njena aroganca je izginila in prijaznost, ki je je bila deležna le njena sestra je počasi prišla na dan. Osebje, ki je skrbelo ja njeno varnost je lahko le nemo strmelo, ko je objela svojo sestro in ji odzdravila z nasmeškom, nato pa se je od njih tudi poslovila, kar zopet ni bila ena izmed njenih navad. Njeni kovčki so do tistega trenutka bili že varno spravljeni v letalskem trupu in komaj je čakala, da se njun let začne. Proti tistemu kampu, za katerega je izvedela le nekaj mesecev nazaj od svoje takratne najboljše prijateljice, s katero pa se sedaj nista pogovarjali že… dober teden? In ravno zaradi tega, je Iris na to potovanje zvlekla svojo sestro in če je bila povsem iskrena, je bila pravzaprav presenečena, da je Lain privolila na njen predlog. Zmeraj sta bili namreč tako zelo različni, četudi sta po videzu izgledali popolnoma enako – ena divja, druga umirjena. A obe sta imeli skupni cilj; uživati te počitnice v tistem zloglasnem kampu kolikor je bilo le mogoče uživati.

DRUŽINSKO DREVO
Mama: Eugenie Howard
Oče: Jorge Howard
Sestra dvojčica: Lain Laurette Howard
Brat: Jacob Howard
Drugo sorodstvo: /
Najboljši prijatelj: Lain Laurette Howard – da, njena sestra
Fant/punca: /

ALONA ~ EIGHTEEN ~ 5-6 YEARS ?! ~ N/A

Iris Elaine Howard