Kylie Anna McLaren

»Letališče,« je reklo dekle vozniku limuzine, v katero je bilo zagledanih kar nekaj radovednih oči. Kylie je vso svojo prtljago potisnila Marku naravnost v naročje, da je on pri tem skoraj izgubil ravnotežje, ampak zdaj ji je bilo že vseeno zanj. Nista bila več ljubimca, ki sta se vsak petek zvečer dobila v baru od njenega očeta, navsezadnje se zdaj nista več niti pogovarjala. Mark je torej vse velikanske kovčke pridno zložil v prtljažnik in pri tem pazil, da ne bi česa uničil, dekle pa se je udobno namestilo na sedež limuzine, za sabo zaprlo vrata in zaklelo, zakaj za vraga, ji vozniki več ne zapirajo vrt. Ko je bila Kylie vstran od vseh tistih radovednih oči, ki so si želeli biti vsaj za en dan ona, je odprla torbico in iz nje vzela mobilni telefon. Nobenih novih sporočil ali neodgovorjenih klicev. Kylie je zato mobilni telefon dobesedno vrgla v torbico znamke Chanel in skozi okno limuzine opazovala mesto, ki je hitelo mimo nje. Šele takrat se je zavedala, da bo v Summer campu, kamor je bila namreč namenjena, pogrešala Sydney. Če ne drugo, bo vsaj pogrešala Marka, ki je bil del njenega vsakdana in ji je bil vedno na voljo. Čeprav se zadnje čase nista niti pogovarjala ga je vseeno imela rada, na svoj način, tako kot tudi vse ostale. Šele takrat se je resno zamislila o svoji odločitvi, da poletje preživi v Summer campu. Tja se je odpravljala prvič in ni poznala nikogar, ki bo tam, zato jo je bilo čisto malo strah vsega skupaj. Se bo sploh lahko vključila v družbo? Bo poletje totalno bedno ali mogoče eno najboljših do zdaj? Iz razmišljanja jo prebudil Markov seksi glas, ki jo je vljudno opomnil, da lahko iztopi. Ko je iztopila iz limuzine je pogledala Marka in se mu nasmehnila, nato pa mu namenila prijeten: »Se vidiva poleti.« Markov obraz je dal jasno vedeti, da teh besed ni pričakoval, nato pa je brez besed sedel v avto in se odpeljal na svojo pot, mogoče na počitnice k svojim staršem ali kaj podobnega, Kylie pa je počasi začela stopati proti nabito polnem letališču.