Gost Gost
| Naslov sporočila: Anna Claire Brown 09.02.11 18:30 | |
| Summer Camphere I comeANNA CLAIRE BROWN21 ~ New York, USA ~ študentka kemije ~ Amber Heard ~ talkative & emotional
● ● ● Anna. Za prijetelje Ann ali kar A.C. Za vse ostale Anna Claire Brown. Ja, to sem jaz. Nasmejana rjavolaska, pobarvana na blond, za katero večina ljudi misli, da živi in uživa popolno življenje, ki pa je v resničnosti daleč od popolnosti. Moje življenje se je začelo 17. marca, pred 21-imi leti. Rodila me je ženska, katero bi rade volje zamenjala za drugo, kakšno normalno ameriško mamo. In kot vsak otrok sem tudi jaz imela očeta, in ga seveda imam še zdaj, ki ni bil nič kaj boljši od mame. Oba sta bila, in sta še vedno, grozno bogata in to bi naj pomenilo, da bom tudi jaz v življenju gledala samo na denar, za vse ostalo mi bo pa popolnoma vseeno. Ko tako razmišljam se mi zdi, da bi bilo bolje, da se sploh ne bi rodila in bi bili vsi bolj srečni. Jaz, mama, oče in sestra. Ampak sem se in zato se pač morejo sprijazniti z menoj. Že od rojstva živim v Manhattnu, ampak se selimo iz enega razkošnega stanovanja v drugo. Prejšnjega nikoli ne prodamo, ampak ga obdržimo. V tem sama sploh ne vidim logike, ampak mogoče drugi ljudje, ki imajo v možganih več celic za logiko, vidijo v tem nekaj, česar ostali ne vidimo. Ampak jaz sem čisto tiho in ne rečem nič, ker se mi ne zdi prav izgubljati besed za stvari kot je ta. Študiram kemijo. To je edina stvar, ki so mi jo starši prepustili. Sama sem si lahko izbrala študij. Ko sem na njhovo vprašanje za kaj sem se odločila odločno odgovorila '' kemija '', sta oba samo obstala z odprtimi usti, saj sta pričakovala, da bom pravnica ali kaj podobnega. Sicer pa mi ne moreta nič, saj mama ni niti končala študija, ampak je raje začela risati tiste njene bedne portrete in s tem obogatela. Ko sem s starši in družino sem torej ena oseba, a ko sem s prijatelji sem nekaj povsem drugega. Sem čisto ponorela punca, ki ne vidi mej, jih ne zazna in jo pogosto prekorači. Nimam sicer veliko prijateljev, zato ker starši od mene pričakujejo, da bi se družila z najelitnejšimi ljudmi, ki so pa take zelo dolgočasni, da zraven njih ne morem zdržati niti sekunde. So važni, urejeni in vedno kar hočejo. Denar. In takšna bi naj bila jaz? O, ne. Nikoli in nikdar. Ne spomnim se dobro svojega otroštva, a že od rojstva me starša nista marala. Ne da me nista marala, raje sta se ukvarjala z Lydiano, mojo sestro. Spomnim se, da se je moje uporništvo, če se temu sploh lahko tako reče, mogoče je boljša beseda boritev za pravice, začelo, ko nisem hotela obleči neznansko drage obleke na zabavo za sestrin rojstni dan. Mama je naročila služkinji naj me obleče in ona me je res oblekla, ter rekla, da naj trenutek počakam in potem grem dol, jaz sem pa na sebe med tem časom navlekla oprijete, raztrgane kavbojke in neko široko majico, ki jo je mama že naslednje jutri zabrisala v koš. Ko sem prišla torej v spodnje nadstropje našega tedanjega stanovanja so bili v šoku in vse, česar se še spomnim je bilo, da je bila noč dolga. Neznansko dolga. Oče in mama sta se skregala, samo zaradi ene preklete majice in kavbojk! Če dobro premislim je to tudi vse, česar se spomnim iz svojega otroštva. Seveda je tukaj še nekaj malenkosti, ki se mi pa jih ne zdi potrebno omenjati. Ko sem bila že malo starejša, okoli 15 let, sem začela hoditi ved in od takrat sem odločena, da bom takoj, ko bom imela priložnost nekam pobegnila, se zaljubila in našla ljubezen svojega življenja, ter mirno živela srečno, do konca svojih dni. Kot v pravljicah.
Prijateljsto. Zame je to beseda, o kateri nerada razmišljam kaj veliko, ker z mano po večini nihče noče biti prijatelj. Tisti iz srednjega sloja ne zato, ker sem bogata, družbe tistih iz višjega sloja pa itak niti sama nočem.
Ljubezen. Že 21 let čakam na princa na belem konju, pa ga še ni bilo od nikoder. Je sploh še smiselno čakati?
Sovraštvo. Že vnaprej vam povem, da ni dobro če ste moji sovražniki. Nimam jih sicer veliko, a se bolj posvetim tistim '' pravim '' sovražnikom in jim pokažem kaj znam.
Anything else? You think your right But you were wrong You tried to take me But I knew all along - Citiram :
- '' Mama, jaz grem! '' je Anna histerično zaklicala iz svoje sobe. V sobi je živela komaj nekaj tednov, saj so se spet preselili v novo, še bolj bedno elitno stanovanje v New Yorku, če smo bolj natančni, v Manhattnu. Odgovora ni bilo, ker se mama zadnja dva tedna več ne pogovarja z njo. In sicer ravno zato, ker se je odločila za Summer camp. Starša se s tem seveda nista strinjala, a Anna je že polnoletna in lahko sama odloča o sebi. In sprejela je odločitev, da gre. Za njo je bilo prvič, čeprav je že kdaj prej nameravala iti. Tokrat je bila želja večja. Želela je iti. Morala je iti. Že zadnjič je pregledala torbo in ugotovila, da v njej ni njenega prenosnega telefona. Vedela kdo ga je imel. Lydia. Kot vedno je skušala ugotoviti njeno geslo za pregled sporočil. '' Takoj mi vrni telefon! Pri priši!! '' je jezno zakričala in se napotila v njeno sobo, ki je bila nasproti njene. Skočila je na njo, na posteljo in iz rok izpulila svoj telefon, ter ji rekla jezen '' Adijo, upam da me ne boš pogrešala. '' Odpravila se je na letališče. Srečna, da bo končno prosta. Ni ji bilo žal, da je odšla od doma. Niti malo. Želela si je, da se več nikoli in nikdaj ne bi vrnila k njim. Želela si je živeti svoje življenje. Ujela je taksi, ki jo je peljal do letališča, ker se ni želela peljati z njenim osebnim šoferjem Samom. Iztopila in plačala prijaznemu taksistu je že nekaj ulic pred letališčem, ker je bila gneča in je mislila, da bo peš hitreje na letališču. Nato je prehodila tri ulice in se znašla pred ogromno stavbo, letališčem. Karto za letalo je kupila že prej in vse ji je šlo kot po maslu. Kot da ji je bilo vse skupaj usojeno. Kaj pa, če mi je resnično usojeno živeti vstran od '' njih ''? se je zamislila, med tem ko je že stopala proti letalu, proti novemu življenju. Novim možnostim. Novim prijateljstvem in sovražnosti. Vse je bilo novo, vse je bilo pozitivno in iz njenega vidika je bilo vse super in popolno.
DRUŽINSKO DREVOMama: Hanna SmithOče: Eric BrownSestra: Lydia Fiona BrownBrat: /Drugo sorodstvo: Teta ( Elena Adams ) in sestrična ( Victoria Adams )Najboljši prijatelj: /Fant/punca: /Eva ~ 13 ~ 2 YEARS ~ /Anna Brown |
|
tess peyton
Število prispevkov : 219 Age : 30
| Naslov sporočila: Re: Anna Claire Brown 09.02.11 19:05 | |
| DOBRODOŠLA V SUMMER CAMPU! Tvoja prijava je sedaj potrjena. Preden pa se prepustiš življenju v sončnem kampu, ne pozabi zakleniti svoj lik v face claimu. Glede na lastnosti, zgodovino in osebnost tvojega lika smo ti pripravili sobo v eni izmed hišk v ocean breeze villageu. Zaradi tega si avtomatično vključena v klan Ray's race, katerega vodja je Bonnie, zato se z vsemi vprašanji obračaj nanjo. -Želimo ti lepo bivanje in veliko zabave. | |
|